Življenjska doba ljudi po vsem svetu se podaljšuje. Dandanes lahko večina posameznikov živi več kot 60 let ali celo več. Velikost in delež starejšega prebivalstva v vseh državah po svetu se povečujeta.
Do leta 2030 bo vsak šesti človek na svetu star 60 let ali več. Takrat se bo delež prebivalstva, starega 60 let ali več, povečal z ene milijarde leta 2020 na 1,4 milijarde. Do leta 2050 se bo število ljudi, starih 60 let ali več, podvojilo na 2,1 milijarde. Pričakuje se, da se bo število ljudi, starih 80 let ali več, med letoma 2020 in 2050 podvojilo in doseglo 426 milijonov.
Čeprav se je staranje prebivalstva, znano kot demografsko staranje, začelo v državah z visokim dohodkom (kot je na primer Japonska, kjer je 30 % prebivalstva že starejših od 60 let), se največje spremembe zdaj dogajajo v državah z nizkim in srednjim dohodkom. Do leta 2050 bosta dve tretjini svetovnega prebivalstva, starega 60 let ali več, živeli v državah z nizkim in srednjim dohodkom.
Razlaga staranja
Na biološki ravni je staranje posledica kopičenja različnih molekularnih in celičnih poškodb skozi čas. To vodi do postopnega upada telesnih in duševnih sposobnosti, povečanja tveganja za bolezni in sčasoma do smrti. Te spremembe niso niti linearne niti dosledne in so le ohlapno povezane s starostjo osebe. Raznolikost, ki jo opazimo med starejšimi ljudmi, ni naključna. Poleg fizioloških sprememb je staranje običajno povezano z drugimi življenjskimi prehodi, kot so upokojitev, selitev v primernejše stanovanje ter smrt prijateljev in partnerjev.
Pogoste zdravstvene težave, povezane s staranjem
Pogoste zdravstvene težave pri starejših vključujejo izgubo sluha, katarakto in refrakcijske napake, bolečine v hrbtu in vratu ter osteoartritis, kronično obstruktivno pljučno bolezen, sladkorno bolezen, depresijo in demenco. S staranjem se ljudje pogosteje soočajo z več boleznimi hkrati.
Druga značilnost starosti je pojav več kompleksnih zdravstvenih stanj, ki jih pogosto imenujemo geriatrični sindromi. Običajno so posledica več osnovnih dejavnikov, vključno s krhkostjo, urinsko inkontinenco, padci, delirijem in preležaninami.
Dejavniki, ki vplivajo na zdravo staranje
Daljša življenjska doba ponuja priložnosti ne le starejšim in njihovim družinam, temveč tudi celotni družbi. Dodatna leta ponujajo priložnosti za nove dejavnosti, kot so nadaljnje izobraževanje, nove kariere ali dolgo zanemarjene strasti. Starejši ljudje prispevajo tudi k družinam in skupnostim na več načinov. Vendar pa je stopnja, v kateri se te priložnosti in prispevki uresničijo, v veliki meri odvisna od enega dejavnika: zdravja.
Dokazi kažejo, da delež telesno zdravih posameznikov ostaja približno nespremenjen, kar pomeni, da se število let, preživetih s slabim zdravjem, povečuje. Če bi ljudje lahko ta dodatna leta živeli v dobrem telesnem zdravju in če bi živeli v spodbudnem okolju, bi bila njihova sposobnost početja stvari, ki jih cenijo, podobna kot pri mlajših ljudeh. Če so ta dodatna leta zaznamovana predvsem z upadanjem telesnih in duševnih sposobnosti, bo vpliv na starejše ljudi in družbo bolj negativen.
Čeprav so nekatere zdravstvene spremembe, ki se pojavijo v starosti, genetske, je večina posledica posameznikovega fizičnega in socialnega okolja – vključno z njihovimi družinami, soseskami in skupnostmi ter njihovimi osebnimi značilnostmi.
Čeprav so nekatere spremembe v zdravju starejših genetske, je večina posledica fizičnega in socialnega okolja, vključno z njihovo družino, sosesko, skupnostjo in osebnimi značilnostmi, kot so spol, rasa ali socialno-ekonomski status. Okolje, v katerem ljudje odraščajo, tudi v fetalni fazi, skupaj z njihovimi osebnimi značilnostmi, ima dolgoročen vpliv na njihovo staranje.
Fizično in socialno okolje lahko neposredno ali posredno vpliva na zdravje z vplivanjem na ovire ali spodbude za priložnosti, odločitve in zdravo vedenje. Ohranjanje zdravega vedenja skozi vse življenje, zlasti uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in opustitev kajenja, prispeva k zmanjšanju tveganja za nenalezljive bolezni, izboljšanju telesnih in duševnih sposobnosti ter odlašanju odvisnosti od oskrbe.
Podporna fizična in socialna okolja ljudem omogočajo tudi opravljanje pomembnih stvari, ki so lahko zaradi upadajočih sposobnosti izziv. Primeri podpornih okolij vključujejo razpoložljivost varnih in dostopnih javnih stavb in prevoza ter območij, primernih za hojo. Pri razvoju strategij javnega zdravja za staranje je pomembno upoštevati ne le individualne in okoljske pristope, ki zmanjšujejo izgube, povezane s staranjem, temveč tudi tiste, ki lahko izboljšajo okrevanje, prilagajanje in socialno-psihološko rast.
Izzivi pri obravnavanju starajočega se prebivalstva
Tipičnega starejšega človeka ni. Nekateri 80-letniki imajo podobne telesne in duševne sposobnosti kot mnogi 30-letniki, medtem ko drugi v mlajših letih občutno upadejo. Celoviti javnozdravstveni ukrepi morajo obravnavati širok spekter izkušenj in potreb starejših.
Da bi se spopadli z izzivi starajočega se prebivalstva, morajo strokovnjaki za javno zdravje in družba priznati in izpodbijati starostno usmerjene odnose, razviti politike za obravnavanje trenutnih in predvidenih trendov ter ustvariti podporno fizično in socialno okolje, ki starejšim omogoča, da opravljajo pomembne stvari, ki so lahko zaradi upadajočih sposobnosti izziv.
En primer takegapodporna fizična oprema je dvigalo za straniščeStarejšim ali ljudem z omejeno mobilnostjo lahko pomaga pri soočanju z neprijetnimi težavami pri odvajanju od nuje. Pri razvoju strategij javnega zdravja za staranje je pomembno upoštevati ne le individualne in okoljske pristope, ki zmanjšujejo izgube, povezane s staranjem, temveč tudi tiste, ki lahko izboljšajo okrevanje, prilagajanje in socialno-psihološko rast.
Odgovor SZO
Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila obdobje 2021–2030 za desetletje zdravega staranja ZN in pozvala Svetovno zdravstveno organizacijo, naj prevzame vodilno vlogo pri njegovem izvajanju. Desetletje zdravega staranja ZN je globalno sodelovanje, ki združuje vlade, civilno družbo, mednarodne organizacije, strokovnjake, akademske kroge, medije in zasebni sektor, da bi v 10 letih usklajenih, katalizirajočih in skupnih ukrepov spodbujali daljše in bolj zdravo življenje.
Desetletje temelji na globalni strategiji in akcijskem načrtu SZO za staranje in zdravje ter Madridskem mednarodnem akcijskem načrtu Združenih narodov za staranje, ki podpira doseganje Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja.
Desetletje zdravega staranja ZN (2021–2030) si prizadeva doseči štiri cilje:
Spremeniti narativo in stereotipe o staranju;
Ustvarjanje podpornega okolja za staranje;
Zagotavljanje integrirane oskrbe in primarnih zdravstvenih storitev za starejše osebe;
Izboljšati merjenje, spremljanje in raziskave zdravega staranja.
Čas objave: 13. marec 2023
